Na splošno o zlatu
Zlato ima v periodnem sistemu zaporedno številko 79, njegova kemijska oznaka je Au, gostota je 19,32 grama na kubični centimeter, tališče je pri 1064,4 stopinjah Celzija, vrelišče pri 2940 stopinjah Celzija.
Letna svetovna proizvodnja je okoli 2520 ton, v zadnjih desetih letih pa so v svetu pridobili približno 25.000 ton zlata. Največja nahajališča so v Afriki, ZDA, Kanadi, Rusiji, Aljaski, Mehiki in Avstraliji.
Čistina zlata
Karat je enota za merjenje čistosti zlata, pomeni pa delež čistega zlata v 1000 delih zlitine. 999,9 tisočinke pomeni 24-karatno zlato in pomeni čisto zlato, 917 tisočink pomeni 22-karatno zlato, ki vsebuje 22 delov zlata in dva dela druge kovine, 750 tisočink pomeni 18-karatno zlato, 585 tisočink 14-karatno zlato, 333 tisočink pa 8-karatno zlato.
Kaj je naložbeno zlato
Definicija naložbenega zlata (UL RS št.117/06, 118.člen):
a) zlato v obliki palic ali ploščic z maso, ki jo sprejemajo trgi plemenitih kovin, čistine, ki je enaka ali večja od 995 tisočink, predstavljeno z vrednostnimi papirji ali ne, razen majhnih palic ali ploščic z maso manj kot 1g;
b) zlati kovanci:
- s čistino enako ali večjo od 900 tisočink,
- skovani po letu 1800,
- ki so ali so bili zakonito plačilno sredstvo v državi porekla
- ki se običajno prodajajo po ceni, ki ne presega za več kot 80% vrednosti zlata na odprtem trgu, vsebovanega v kovancih.
Posebnost naložbenega zlata je, da je v Sloveniji promet z naložbenim zlatom, tako nakup kot prodaja, neobdavčen, tako da vlagatelji ne plačajo davka na dodano vrednost. Pri fizičnih osebah niso obdavčeni niti kapitalski dobički, torej razlika med nakupno in prodajno vrednostjo zlata. Pri pravnih osebah in samostojnih podjetnikih posameznikih pa se (po pojasnilu davčne uprave) zlato obravnava enako kakor druge finančne naložbe. Razlika med nakupno in prodajno vrednostjo se kot kapitalski dobiček obdavči skupaj z drugimi obdavčljivimi prihodki (118. in 119.čl. ZDDV-1).
Naložbeni kovanci
Da kovanci spadajo med naložbeno zlato morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
- morajo biti na listi kovancev, ki jih vsako leto objavi EU (Evropska komisija)
- morajo biti skovani po letu 1800
- so ali pa so bili plačilno sredstvo v državi, ki jih je izdala
- čistina zlata mora biti najmanj 900/1000
- nimajo numizmatične vrednosti
- prodajna cena ne sme presegati 180% dnevne borzne cene zlata
Za zlate naložbene kovance velja, da nimajo nikakršne numizmatične vrednosti, morajo pa ustrezati vsem zgoraj navedenim kriterijem. Dobro je vedeti, da nominalna vrednost odtisnjena na kovancu, ne predstavlja njegove prave vrednosti.
Prvi zlati naložbeni kovanec je bil južnoafriški Krugerand, prvič skovan leta 1967. Skovali so ga z namenom, da bi lahko tudi navadni državljani posedovali zlato kot trajno vrednost.
Standard »GOOD DELIVERY«
Good Delivery je sedaj nek de facto standard kakovosti zlatih in srebrnih palic, v veliki meri zaradi strogih pravil, ki jih mora upoštevati vsaka rafinerija. Kakovost rafinerij, ki so na Good Delivery listi se periodično preverja s strani LBMA.
Osnovne zahteve, ki jih mora izpolnjevati rafinerija so:
Fizično mora palica Good delivery zadostovati naslednjim specifikacijam:
Pomemben podatek je ta, da zahteve oz. standard Good Delivery dejansko velja le za palice mase 400 troy unč., (v tej obliki oz. teži hranijo centralne banke svoje zlate rezerve), za manjše ploščice pa ne, so pa kljub temu kovnice, ki so na Good Delivery listi privilegirane in so njihove ploščice povsod po svetu sprejete brez dodatnih preverjanj.
Prav tako pa se je potrebno zavedati, da Good Delivery standard ni pogoj, da banka odkupi ploščico. Če bo banka odkupila določeno ploščico je odvisno predvsem od trenutnih potreb banke.
Spisek Good Delivery proizvajalcev je dostopen na www.lbma.org.uk/delivery/goldlist.